Prazniki

Bližajo se praznični dnevi. Za nekatere najlepši čas v letu, ki nosi skoraj pravljično vzdušje in lepe spomine na otroštvo, preživljanje časa v družinskem krogu, ob ljudeh, ki jih imamo radi. A mnogokrat je to tudi čas emocionalnega stresa, konfliktov, razočaranj, napetosti, osamljenosti. Družina lahko postane prostor, kjer doživljamo globoko bolečino in nerazumevanje namesto veselja, sprejetosti, pripadnosti, odnosi postanejo zelo naporni. Kaj je razlog za to?

Med prazniki se naš vsakdanji ritem prekine in v zelo kratkem času se zvrsti vrsta dejavnosti, ki jih nismo vajeni početi vsak dan: nakupovanje, obiski in srečevanja, večje količine zaužite hrane in pijače, manj spanja … Naše telo na ta ritem velikokrat ni pripravljeno. Potem nas spremljajo še prijetni in manj prijetni spomini na doživljanje praznikov v preteklosti ter (pre)velika pričakovanja, h katerim mnogo pripomorejo mediji, ki praznične dni slikajo idilično in nas prepričujejo, kaj vse moramo imeti, kaj vse doživeti, katere kraje obiskati, da bodo praznični dnevi nepozabni. Več bližine pa prinese tudi več priložnosti za nesoglasja in nastanek konfliktov.

Kako preživeti praznike brez konfliktov?

Čim bolj zmanjšati stres in čim bolj povečati harmonijo v odnosih, ugotavljamo tisti, ki se ukvarjamo z odnosi.

Kako to narediti in kje začeti? Pogosto je to lahko velik izziv. V pomoč so lahko naslednje usmeritve.

1. Skrbite zase in za svoje telo.

V pripravah na praznične dni nam pogosto primanjkuje časa zase; včasih celo za najosnovnejše stvari. Vsak dan, posebej pa še takrat, ko imamo naporne dneve, je pomembno, da dobro skrbimo zase, za svoje telo, in sicer tako, da zaužijemo zdravo hrano, zadosti tekočine (brezalkoholne), imamo redne obroke, ritem spanja, si dovolimo počitek, če smo utrujeni, sprehod …  Bolj ko bomo poskrbeli za svoje telo in si vzeli čas zase, manj bomo razdražljivi, manj se bomo zapletali v konflikte in lažje bomo premagovali stres.

2. Pogovarjajte se o pričakovanjih in ne pričakujte preveč.

Prihajamo iz različnih družin, imamo različna izkustva praznovanja, zato so tudi naša pričakovanja različna. Pomembno se je o vsem tem pogovarjati. Drugi ne more vedeti, kakšne so moje želje, potrebe, pričakovanja … in mi ne moremo vedeti za drugega. Pomembno je tudi, da pričakovanja ne postavimo previsoko in da ostanemo na realnih tleh. Če na primer v primarni družini ali v preteklosti iz kakršnih koli razlogov nismo imeli prijetne izkušnje s praznovanjem, ne moremo pričakovati, da bo tokrat vse brezhibno. Praznovati se moramo naučiti.

Družinski prazniki, kot je božič, obletnice … so lahko naporni tudi zaradi pričakovanj,  načrtov drugih, v katere vključijo nas, ter neupoštevanja in vmešavanja v naše načrte. Velikokrat takšne situacije doživljamo zelo stresno, saj čutimo razpetost med tem, kar si želimo sami, in tem, kaj od nas želijo drugi. Vedeti moramo, da nismo in ne moremo biti osebno odgovorni za vsa pričakovanja drugih. Smo pa lahko iskreni do sebe in drugih ter se odkrito pogovorimo o nastalem položaju in skupaj iščemo rešitve. Če drugi zavrača dialog in se ne potrudi razumeti, pa je treba postaviti jasne meje.

3. Manj sledite potrošniški miselnosti.

Raziskave kažejo, da so družinska srečanja in praznovanja prijetnejša in zadovoljujoča, če ni velikega poudarka na pretiranem obdarovanju. Nakupovanje samo po sebi je stresno početje. Če nas skrbi finančno stanje, toliko bolj. Tudi otroku ni enostavno odgovoriti na vprašanje, zakaj mu Božiček ni prinesel tega, kar si je želel. Se pa vseeno lahko odločamo, do kakšne vrednosti bomo kupili darila in kaj poleg/namesto materialnih stvari bomo podarili – to bo namreč ostalo v čustvenem spominu in bomo nesli s seboj v življenje. Terapevti, ko govorimo na terapevtskih srečanjih o praznikih, ne slišimo pogosto, kakšno darilo je nekdo dobil pri svojih osmih ali trinajstih letih. Slišimo pa mlade in starejše ljudi govoriti o tem, kakšno je bilo vzdušje doma v družini ob praznikih, ko je bila družina skupaj, kdo je bil prisoten in na kakšen način, koga ni bilo. Kako veliko pomeni »biti skupaj«. Velikokrat tako veliko, da zaznamuje vsa nadaljnja praznovanja in doživljanja praznikov.

22766407

4. Opazujte sebe, opustite predvidevanje in razjasnjujte situacije.

Božično-novoletni prazniki niso najboljši čas za odpiranje starih nerazrešenih družinskih vsebin. Za to je čas preostale dni v letu. Velikokrat, ko smo skupaj, konflikti nastanejo, ker prehitro sklepamo o namenu drugega; kaj je hotel s tem, ko je to izrekel, naredil, in prehitro ter pretirano odreagiramo. Ali pa ker zanemarjamo svoje potrebe in se nam potrebe nabirajo, potem pa »znorimo« zaradi čisto nepomembnih stvari. Da bi bilo konfliktov čim manj, je potrebno, da:

  • se izogibamo predvidevanj in sproti razjasnjujemo konfliktne situacije;
  • opazujemo sebe;
  • zaznavamo, kdaj se nam potrebe nabirajo;
  • se zavedamo, da lahko kontroliramo samo svoje vedenje in da nam n potrebno na vse vedno in takoj odreagirati.

Ne glede na to, kako smo preživljali praznike v preteklosti, je prav, da so prazniki lepi. Kakšni bodo letos, ni odvisno od drugih, ampak samo od nas samih. Največje darilo svojim otrokom in sebi bomo dali, če bomo v odnosih ustvarili vzdušje topline, umirjenosti, sprejetosti, ljubezni. To nosijo majhne stvari: nasmeh, objem, dotik, čudenje, spontanost, sproščenost, besedici hvala in prosim, bližina …

Vsem želim, da bi se zmogli umiriti in (do)živeti praznike: da bi živeli božično-novoletni čas v vsej polnosti in enkratnosti.

dr. Klaudija Ferčak, zakonska in družinska terapevtka

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor